Veliko senovskih delavcev je bilo pred zaposlitvijo na Senovem zaposlenih v drugih slovenskih premogovnikih in tudi v tujini.<\/p>\n
Tam so videli, da imajo tako rudarji kot premogarji in fu\u017einarji svoje uniforme in zastave, ki dajejo ob posebnih prilo\u017enostih tudi zunanjo veljavo njihovemu stanu. Morda je \u017eeljo po takem lastnem dru\u0161tvu spodbudil tudi obisk stanovskih tovari\u0161ev iz Westfalije.<\/p>\n
Maja 1922 je namre\u010d pri\u0161la v Rajhenburg s posebnim vlakom iz Westfalije skupina 450 Slovencev \u2013 prete\u017eno premogarjev \u2013 in obiskala tudi Senovo. Senovskim stanovskim tovari\u0161em so v dar prinesli kip svete Barbare, za\u0161\u010ditnice rudarjev in premogarjev. Na kipu, ki je visok 130 cm, je napis: \u00bbRomanje Slovencev iz Nem\u010dije v Rajhenburg leta 1922\u00ab.<\/p>\n
Kip so postavili v stranski oltar cerkve sv. Janeza na Cesti in tam je ostal vse do leta 1977., ko so cerkev sv. Janeza za\u010deli ru\u0161iti. Po umiku iz cerkve so kip sv. Barbare prenesli v novozgrajeno \u017eupni\u0161\u010de, kjer je ostal do 3. 10. 1999, ko so ga slovesno prepeljali v novozgrajeno kapelico sv. Barbare na Re\u0161tanju.<\/p>\n
Na pomlad 1923 \u017ee zasledimo prve podatke o poizkusu ustanovitve takega stanovskega dru\u0161tva. V \u010dasopisu Slovenec je bil 20. 7. 1923 objavljen \u010dlanek, da so premogarji v \u017eupniji Koprivnica, kamor je takrat spadal tudi Re\u0161tanj, ustanovili prvo delavsko podporno dru\u0161tvo sv. Barbare. Pravila dru\u0161tva so podobna pravilom slovenskih dru\u0161tev sv. Barbare v Nem\u010diji. V kratkem naj bi bil ustanovni ob\u010dni zbor. V pripravljalnem odboru so bili:
\nJo\u017eef Zaharija \u2013 predsednik,
\nMartin Pe\u010dnik \u2013 tajnik,
\nAndrej Hajdenik \u2013 blagajnik.<\/p>\n
Prigla\u0161enih naj bi bilo \u017ee nad sto \u010dlanov. Dru\u0161tvo si je nameravalo kupiti dru\u0161tevno zastavo in prositi dobra srca, ki bi hotela v ta namen kaj prispevati, naj po\u0161ljejo darove na \u017eupni urad v Koprivnici na \u0160tajerskem.<\/p>\n
Kak\u0161na je bila nadaljnja usoda tega poizkusa, ni znano. Verjetno so te\u017eave, ki jih je kmalu za tem prinesla velika stavka, onemogo\u010dile, da bi dru\u0161tvo tudi zares za\u017eivelo.<\/p>\n
\u017delja delavcev po delovanju v svojih dru\u0161tvih je dobila trdnej\u0161o oporo, ko je bil leta 1925 na Senovem zgrajen Delavski dom.<\/p>\n
V njem so bili tudi prostori za dru\u0161tvene dejavnosti, zato se je vanje takoj vselilo dru\u0161tvo Svoboda s svojo knji\u017enico. Glasbeno sobo pa so zasedli \u010dlani tambura\u0161ke glasbene skupine, ki jo je ustanovil navdu\u0161eni delavski glasbenik Alojz Kralj.<\/p>\n
Prvi uspehi s tambura\u0161kim zborom so med delavci spet zbudili \u017eelje po godbi na pihala. \u017deleli so, da bi jih godba spremljala na vseh javnih prireditvah, prirejala samostojne koncerte, igrala na prosvetnih ve\u010derih, ob stanovskih praznikih in novem letu. Ob smrti pa naj bi godba spremljala stanovske tovari\u0161e na njihovi zadnji poti.<\/p>\n
Ob pomo\u010di rudni\u0161kega ravnatelja, in\u017e. Alojza Kolke, in generalne direkcije Trboveljske premogokopne dru\u017ebe je godba v jeseni 1928. leta dobila 28 in\u0161trumentov in za\u010dela vaditi. Prvi javni nastop je bil namenjen ravnatelju Alojzu Kolki v zahvalo za pomo\u010d pri ustanovitvi.<\/p>\n
Godba je v naslednjih letih pridobila \u0161e zunanje znake: kape, bele poletne uniforme, slavnostne uniforme in zastavo.<\/p>\n
Razvitje stanovske zastave so delavci predvideli za svoj praznik na dan sv. Barbare 1940. Da bi bilo vse \u010dimbolj slovesno, so si Senov\u010dani od Trbovelj\u010danov sposodili tudi dve rudarski palici in tri podlo\u017ene ko\u017ee.<\/p>\n
Razvitje zastave 5.12. 1940 je bilo velik dogodek za vso dolino. Cerkvica sv. Janeza, kjer je bila blagoslovitev zastave, je bila premajhna, da bi sprejela vse, ki so hoteli biti zraven.<\/p>\n
Veselje, da imajo po 20-letnem \u010dakanju vse, kar je potrebno za dru\u0161tveno predstavitev, je bilo kratkotrajno. Pri\u0161li so vojni dnevi in okupacija. Zastavo, ki je bila sicer stanovska, so morali skriti zaradi slovenskih napisov. Kdo je to storil in kam je med vojno izginila, se pozneje ni dalo ugotoviti.<\/p>\n
Gledali\u0161ka dejavnost je pred vojno obstajala nekako v senci godbe. Jo\u017ee Golob, najstarej\u0161i \u0161e \u017eive\u010di senovski amaterski igralec, se spominja, da so v letu 1927 odigrali komedijo Fernando, 1929. ljudsko igro Divji lovec. Imeli so vsaj tri predstave. Na nastop so se pripravljali lo\u010deno mo\u0161ki in \u017eenske. Ko so besedilo \u017ee dobro poznali, so za\u010deli s skupnimi vajami.<\/p>\n
Pri predstavitvi ljubiteljske gledali\u0161ke dejavnosti se lahko opremo le na brestani\u0161ko \u0161olsko kroniko. Ker so brestani\u0161ko \u0161olo do leta 1923 obiskovali tudi Senov\u010dani, je mogo\u010de nekatere vloge v predstavah pripisati tudi Senov\u010danom. Po pripovedovanju g. Seherja so bili Senov\u010dani celo med glavnimi pri pripravah in uprizarjanju dramskih del.<\/p>\n
V brestani\u0161ki kroniki lahko preberemo, da so \u017ee 9. 8. 1903 pripravili javno predstavo, ki so jo izvedli doma\u010dini v slovenskem jeziku. Ker trg takrat \u0161e ni premogel dvorane, so prireditev pripravili kar pred hi\u0161o Unschuld (restavracija Zemljak). Uprizorili so dve deli: Eno uro doktor in Pravica se je izkazala.<\/p>\n
V Brestanici so dobili dvorano z odrom 1912. leta v takratnem Slom\u0161kovem domu (danes kino dvorana). Takoj so se preizkusili v igranju odrskih del: Na\u0161a kri in Domen.<\/p>\n
Med 1.svetovno vojno je tovrstna dejavnost zamrla, po njej pa spet za\u017eivela. Uprizorili so igre:
\n–\tDivji lovec,
\n–\tOb\u010dinski tep\u010dek,
\n–\tRazvalina \u017eivljenja,
\n–\tKralji\u010dina z mrtvim srcem,
\n–\tA njega ni,
\n–\tZakleti grad,
\n–\tDva para se \u017eenita,
\n–\tMlada Breda,
\n–\t\u017diva pokopana,
\n–\tDeseti brat,
\n–\tSlehernik,
\n–\t\u010crna \u017eena,
\n–\tPlemeniti Tehar\u010dan.<\/p>\n
S pridobitvijo dvorane se je za\u010delo odvijati redno kulturno in dru\u017eabno \u017eivljenje krajanov, predvsem tistih, ki so se v\u010dlanili v kr\u0161\u010danskem izobra\u017eevalnem dru\u0161tvu, ustanovljenem 8.12.1909. Dru\u0161tvo je imelo ve\u010d odsekov. \u017de od 1910 je obstajal telovadni odsek OREL, poleg njega pa so delovali \u0161e dramski in kasneje pevski odsek.<\/p>\n
Razumljivo, da sta bila vpliv in cenzura vodilnih strankarjev pri izbiri programov o\u010ditna, vendar druge mo\u017enosti ni bilo, ker je bila tu na razpolago dvorana, denar, mo\u017enost vadbe in posebne ugodnosti. V to dru\u0161tvo se je vklju\u010devala predvsem va\u0161ka mladina (Senov\u010dani!) in manj mladina iz samega trga.<\/p>\n
Glede na to, da se je \u0161tevilo zaposlenih pri premogovniku Senovo ve\u010dalo, se je s\u010dasoma pevska aktivnost prenesla v senovsko dru\u0161tvo PROBUDA. Obse\u017ena pevska dejavnost (spevoigre, operete) se je nadaljevala \u0161e po 2. svetovni vojni.<\/p>\n
Obstajala pa je tudi liberalno demokratska stranka, v katero so se vklju\u010devali predvsem obrtniki, u\u010diteljstvo in ostali napredni krajani. Ti so ustanovili svoje dru\u0161tvo SOKOL, ki je poleg telovadne sekcije imelo \u0161e dramsko, manj pa je gojilo petje.<\/p>\n
Sodelovanje med dru\u0161tvi ni bilo ravno zgledno, ni pa bilo sovra\u017eno ali razdiralno.<\/p>\n
Mnogi prebivalci sploh niso bili strankarsko opredeljeni in so zato sodelovali pri enem ali drugem dru\u0161tvu.<\/p>\n
Dramska dela so uprizarjali tudi:
\n–\tGasilsko dru\u0161tvo – spevoigro Rodoljub iz Amerike,
\n–\tDru\u0161tvo \u00bbBoj\u00ab – igro s petjem Zlati grad,
\n–\tZveza bojevnikov – igro s petjem A njega ni,
\n–\tPevsko in glasbeno dru\u0161tvo Probuda – Srenja in Davek na samce,
\n–\tGlasbeno dru\u0161tvo Sloga – Kova\u010dev \u0161tudent, Spi moja deklica, Bucek v strahu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Veliko senovskih delavcev je bilo pred zaposlitvijo na Senovem zaposlenih v drugih slovenskih premogovnikih in tudi v tujini. Tam so videli, da imajo tako rudarji kot premogarji in fu\u017einarji svoje uniforme in zastave, ki...<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":7,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"spay_email":""},"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/P8fvCk-I","jetpack-related-posts":[{"id":203,"url":"https:\/\/www.svoboda-senovo.si\/index.php\/zgodovina-orkestra\/","url_meta":{"origin":44,"position":0},"title":"Zgodovina orkestra","date":"30. 12. 2016","format":false,"excerpt":"Ustanovitelji godbe so bili napredni delavci II. rudarske skupine in \"Svobode\". \u017de leta 1921 so ti delavci za\u010deli zbirati denar v godbenem fondu. Alojz Kralj, dober glasbenik, zaposlen v premogovniku je pri\u0161el k Jo\u017eetu Rihterju s predlogom o ustanovitvi delavske godbe. Le-ta je predlog posredoval direktorju, in\u017e. Alojzu Kolki, ki\u2026","rel":"","context":"Similar post","img":{"alt_text":"","src":"","width":0,"height":0},"classes":[]},{"id":289,"url":"https:\/\/www.svoboda-senovo.si\/index.php\/folklorna-sekcija\/o-folklorni-sekciji\/","url_meta":{"origin":44,"position":1},"title":"O folklorni sekciji","date":"4. 6. 2017","format":false,"excerpt":"Folklorna skupina DKD Svoboda Senovo, ki je tudi edina folklorna skupina v Ob\u010dini Kr\u0161ko, je bila ustanovljena 8. decembra 1982 in v letu 2017 praznuje 35 let uspe\u0161nega dela. V osnovi je reproduktivna skupina, ki izvaja plese, pesmi in obi\u010daje \u0160tajerske, Pohorja, Zgornje Dravske doline, Prekmurja, Kozjanskega, Koro\u0161ke in Gorenjske.\u2026","rel":"","context":"Similar post","img":{"alt_text":"","src":"","width":0,"height":0},"classes":[]},{"id":9,"url":"https:\/\/www.svoboda-senovo.si\/index.php\/gledaliska-sekcija\/","url_meta":{"origin":44,"position":2},"title":"Gledali\u0161ka sekcija","date":"15. 3. 2016","format":false,"excerpt":"V kraju deluje gledali\u0161ka skupina \u017ee od leta 1923, torej je pred leti praznovala 80-letnico obstoja. Deluje ve\u010d ali manj stalno, obdobje, ko ni bilo predstav, je bilo le med vojno, a je po njej, v osvoboditveni evforiji in \u010dasu obnove, prirejala tudi po ve\u010d premier letno. \u010clanstvo v njej\u2026","rel":"","context":"Similar post","img":{"alt_text":"","src":"","width":0,"height":0},"classes":[]},{"id":205,"url":"https:\/\/www.svoboda-senovo.si\/index.php\/o-orkestru\/","url_meta":{"origin":44,"position":3},"title":"O orkestru","date":"30. 12. 2016","format":false,"excerpt":"Pihalni orkester Delavsko-kulturnega dru\u0161tva Svoboda Senovo je bil ustanovljen leta 1928. Ustanovili so ga senovski rudarji in tako je nastala tedanja rudarska godba. Godba je delovala neprekinjeno tudi med 2. svetovno vojno, ko so vsi od\u0161li v partizane in tam ustanovili godbo Kozjanskega odreda. Po vojni je bilo kar precej\u2026","rel":"","context":"Similar post","img":{"alt_text":"","src":"","width":0,"height":0},"classes":[]},{"id":20,"url":"https:\/\/www.svoboda-senovo.si\/index.php\/lutkovna-sekcija\/","url_meta":{"origin":44,"position":4},"title":"LUTKOVNA SEKCIJA","date":"16. 3. 2016","format":false,"excerpt":"Lutkovna skupina DKD Svoboda Senovo je bila ustanovljena v za\u010detku leta 2010. S tem se je po pribli\u017eno petih desetletjih v dru\u0161tvu ponovno obudilo lutkarstvo. Na ustanovnem sestanku, na katerem je bilo prisotnih 7 \u010dlanov dru\u0161tva, smo se dogovorili, da se bomo spoprijeli tako z izdelavo lutk, scene in scenskih\u2026","rel":"","context":"Similar post","img":{"alt_text":"","src":"","width":0,"height":0},"classes":[]},{"id":62,"url":"https:\/\/www.svoboda-senovo.si\/index.php\/folklorna-sekcija\/plesi\/","url_meta":{"origin":44,"position":5},"title":"Plesi","date":"8. 4. 2016","format":false,"excerpt":"Kozjanski: Fantovske igre \u0160pegu Pov\u0161ter tanc Zvezda Kovtri Ples s stoli \u0160tajerska botrija: Kurji taj\u010d Cvaj\u0161rit \u0160tajeri\u0161 mazurka Ma\u0161erjanka Galop Krajc polka Vzhodno\u0161tajerski plesi: \u0160tajeri\u0161 (ima menjajo\u010di ritem: 3\/4 in 2\/4, kar je posebnost) Krajc polka ali patikater Plesa\u010dki ples ali pobre\u0161ka polka \u0160oti\u0161 polka Polka z odskoki \u0160oti\u0161i Mazurka\u2026","rel":"","context":"Similar post","img":{"alt_text":"","src":"","width":0,"height":0},"classes":[]}],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.svoboda-senovo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/44"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.svoboda-senovo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.svoboda-senovo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svoboda-senovo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svoboda-senovo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=44"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.svoboda-senovo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/44\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":45,"href":"https:\/\/www.svoboda-senovo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/44\/revisions\/45"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.svoboda-senovo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.svoboda-senovo.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=44"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}